torek, 15. januar 2019

Naša božično-novoletna potepanja



Tokratne božično-novoletne praznike smo jo mahnili proti zahodu preko slavne Nullarbor Plain, na kateri je tudi najdaljši raven cestni odsek v Avstraliji, dolg 146.6 km. Prevozili smo ga celo dvakrat in zato v info centru dobili ličen certifikat. :) 




Na zahod Avstralije večina poti vodi po t.i. 'Eyre Highway', ki je ime dobila po slavnem raziskovalcu Edwardu Johnu Eyre-u, Anglezu, ki je znan po stevilnih ekspedicijah v juznem delu Avstralije. Najbolj znana in najdaljsa pa je bila njegova ekspedicija leta 1840, ko je povezal juzno z zahodno Avstralijo, in vecina danasnje avtoceste še vedno sledi njegovi prvotni poti.  

Na poti smo bili 17 dni in v tem casu prevozili dolgih 6.462 km. Za lažjo predstavo, Adelaide je od Pertha oddaljen slabih 2.700 km, to je približno toliko, kot je Moskva od Londona, za evropske razmere čisto nepredstavljive razdalje...

Ker smo veliko vozili po makadamu oz. 'offroad', nam je spet zelo prav prišla aplikacija Hema Explorer, v kateri so narisane vse makadamske poti in s pomočjo katere smo našli zares čudovite kraje za kampiranje na poti. 



nepogresljiva Hema Explorer aplikacija za 'offroad' izlete

silos ob poti

Prvo noc smo prespali pri Tcharkuldu Rocks, cudovitemu granitnemu masivu blizu Cedune, mesta na robu Eyre polotoka.

Tcharkuldu Rocks


'Great Australian Bight' je 1.160 km dolg odprt zaliv, ki se razprostira na jugu Avstralije in nudi dih jemajoce razglede. To je tudi kraj, kamor od maja do novembra prihajajo iz mrzlih juznih morij kiti kotit svoje mladice. Ocenjujejo, da obiskuje avstralske vode 700-800 kitov, od teh naj bi bila kar tretjina rojena na tem obmocju. 


Head of Bight


Cape le Grande je narodni park blizu cudovitega mesta Esperance in celo obmocje je znano po stevilnih sipinah in neverjetno belem in finem pesku, ki skripa pod nogami, tukaj smo preziveli zelo lep Bozic. 




Blizu mesta Esperance so leta 2010 postavili obcudovanja vredno repliko angleskega Stonehange v originalni velikosti, najvecje skale tehtajo celih 50 ton. Upostevali so celo postavitev strukture, ki je poravnana prav tako kot original v Angliji, tako da sovpada s poletnim in zimskim solsticijem.  


 V Bremer Bay-u smo nasli kitove ostanke, midva z Alesem sva bila zelo navdusena, Mina in Gal pa malo manj...

'poglejta, kitova vretenca so malo vecja od nasih' :) 

Obiskali smo tudi 'Valley of the Giants', dolino ogromnih evkaliptusov, najstarejsih starih okoli 600 let in visokih tudi do 70 m. Ker imajo ta drevesa zelo plitve korenine, ki se hitro poskodujejo, ce hodis po njih, so zgradili zelezno strukturo, po kateri se lahko povzpnes 40 m nad zemljo in tako s pticje perspektive obcudujes ta lep pragozd.


Zahodna Avstralija je s svojimi stevilnimi narodnimi parki pravi raj za ljubitelje narave kot sva midva z Alesem, pa tudi otroka sta postala ze prava popotnika in kljub prevoženim kilometrom pravita, da bi z veseljem sla se enkrat na tako pot, ker smo se imeli res fino. :) 



Tule pa so še ostali utrinki z nase poti:  





ponedeljek, 17. september 2018

sLOVEnija 2018!


Me kar malo vest peče, ker je že 2 leti od moje zadnje objave...Tokrat spet bolj v sliki kot besedi, naše poletne počitnice v Sloveniji so bile kot vedno čudovite, za naprej pa obljubljam, da kmalu spet kaj objavim...:)